dogovoríti -ím dov., dogovóril; nam. dogovôrit in dogovorít (ī í)
1. končati govorjenje:ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel
2. zastar. dogovoriti se za kaj:dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila
dogovoríti se z dogovorom doseči soglasje:velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom
dogovorjèn -êna -o:upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno
Dostopnost