dojemálec -lca [u̯cinlc(ȃ) knjiž. kdor dojema umetnino: likovni izraz se razvija neodvisno od svojega dojemalca; odnos med ustvarjalcem in dojemalcem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek