1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi:dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv; neovrgljivo, prepričevalno, zanesljivo dokazati; statistično se to ne da dokazati / to je bila priložnost, da ji je lahko dokazal svojo ljubezen; dokazati svojo moč / lahko ti dokažem laž / tega laikom ne bomo dokazali ne bomo jih mogli prepričati ●ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma
2. postati zunanji izraz, znamenje česa:pregled dela je dokazal, da smo se v napovedih zmotili
dokázan -a -o:dokazane trditve; krivda je dokazana; to je znanstveno dokazano