• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dokipéti -ím dov., tudi dokípel (ẹ́ í) 

  1. 1. kipeti, vreti do konca: v slabih zidanicah mošt ne more popolnoma dokipeti
  2. 2. ekspr. priti do viška: strasti so dokipele



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek