• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

doklíc -a m (ȋ) 

  1. 1. knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj priklicati: fanta ni več na doklicu / oddaljen na doklic
  2. 2. redko klic, klicanje: z doklicem ga je opozoril na nevarnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek