dokomólčen -čna -o [u̯čprid. (ọ̑) ki sega do komolcev: dokomolčne rokavice / dokomolčni rokavi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek