1. nav. 3. os. izraža nepričakovan nastop kakega stanja, dejanja:družino je doletela nesreča; ponižanje me je doletelo po tvoji krivdi; doletel ga je nepričakovan poraz; kjer koli te lahko doleti smrt / učenca je doletela zaslužena kazen; to je najhujše, kar nas more doleteti / doletela ga je velika čast, sreča doživel je veliko čast, srečo // mogoče bo pisateljevo delo doletela boljša usoda
Dostopnost