• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dolgočásiti -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko

dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek