dolgodlákar -ja [u̯g(ȃ) žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje
 
lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek