Tipkovnice
dolgodlákar -ja [u̯g] m (ȃ) žival z dolgo dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje♦ lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost