• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dolgožív -a -o [u̯g] prid. (ȋ í) 

  1. 1. knjiž. ki dolgo živi: v tej družini so vsi dolgoživi; dolgožive čebele
  2. 2. fiz. ki počasi radioaktivno razpada: dolgoživ izotop



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek