1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč:podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje:dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji
2. ki stoji, se dviga nad čim:ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ♦ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo
dominántno prisl.:dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester