domíseln -a -o [səlprid. (ȋ) 

  1. 1. ki hitro najde izvirne izpeljave, rešitve: domiseln režiser, vzgojitelj; otroci so pri igri zelo domiselni
  2. 2. izvirno izpeljan, rešen: domiselna kompozicija romana; ilustracije so domiselne

domíselno prisl.: vlogo učenca je igral domiselno; domiselno urejene izložbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek