1. dajati polne, nizke glasove:orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel
2. doneč se širiti:preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki
3. ekspr. biti zaznaven, slišen:iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho
donèč -éča -e
1. deležnik od doneti:doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh
2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen:visoko doneče besede, fraze