• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dopoldánčar -ja [u̯d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek