• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dopolnílo -a [u̯n] s (í) kar kaj dopolni, dopolnjuje: pisma so pomembno dopolnilo pesnikovega dela; dopolnila k tekstu
♦ lingv. od kakega stavčnega člena odvisen člen, navadno predmet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek