dosmŕtnik -a () 

  1. 1. redko kdor je obsojen na dosmrtno ječo: v teh celicah so sami dosmrtniki
  2. 2. star. dosmrtni član: dosmrtniki Mohorjeve družbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek