• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dospélost -i ž (ẹ́) 

  1. 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti
  2. 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek