dostójnost -i ž (ọ́) 

  1. 1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja
  2. 2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek