dotikljáj -a (ȃ) ekspr. dotik: vznemiri ga vsak njen dotikljaj; zdrzne se ob najmanjšem dotikljaju; opozoril ga je z dotikljajem roke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek