dovolílo -a (í) redko dovolilnica, dovoljenje: dati, preklicati dovolilo; potno dovolilo
 
jur. izvršilno dovolilo sodni sklep, s katerim se dovoli izvršba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek