• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dragúlj -a m (ū) 

  1. 1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj
  2. 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek