drekáč -a (ánizko 

  1. 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani
  2. 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek