• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dremávec tudi drémavec -vca m (ȃ; ẹ́) 

  1. 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah
  2. 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek