• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dremôta -e ž (ó) 

  1. 1. knjiž. dremavica: prebuditi se iz težke dremote; biti pogreznjen v dremoto / dremota se ga je polastila
  2. 2. knjiž., redko mrak, temačnost: dremota je legla na pokrajino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek