1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
2. ekspr. biti močno vznemirjen:vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
drgetáje:drgetaje so lezli iz mrzle vode
drgetajóč -a -e:drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom