1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ●ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika
2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen:srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje
3. knjiž. biti zaznaven, opazen:strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost
drhté:drhte je stala med vrati
drhtèč -éča -e:čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe