• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dŕncati -am nedov. (ȓ) 

  1. 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju
    ♦     vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas
  2. 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek