1. knjiž. biti s kom, da ni sam:večkrat mu je drugoval na straži; drugovati komu v bridkosti; v samoti mu je drugoval njegov zvesti pes / gostu sta drugovali domači dekleti; pren. bila je sama, le misel nanj ji je drugovala // redko biti v tovariških, prijateljskih odnosih:od tistega časa sta neprenehoma drugovala
2. redko biti za druga ali družico:ona je bila nevesta, sestra pa je drugovala / drugoval mu je pri novi maši