1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo:družabna igra, prireditev / razgibano družabno življenje / uredili so nove družabne prostore / takrat je pokazal svoje družabne spretnosti / prirediti družabni večer gostu na čast ♦kor. družabni ples ples, namenjen predvsem zabavi // ki je rad med ljudmi in zna zabavati:družaben človek; ni preveč družaben; že od nekdaj je zelo družaben
2. nanašajoč se na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, krogu:družabni takt; izpolnjevati družabne obveznosti; oblike družabnega občevanja; družabna pravila // ki živi v kolektivu, v družbi; družben:človek je družabno bitje
3. zastar. družben:razprava o družabnem pomenu dela; v romanu smeši avtor družabni red svoje dobe
družábno prisl.:s temi ljudmi je povezan službeno in družabno; domišlja si, da je družabno več vreden kot drugi