1. ženska, ki je s kom, da ni sam:stara gospa bi potrebovala družabnico // ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave:v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica
2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom:s podjetno družabnico sta odprli modni salon
3. rel. članica Marijine družbe; družbenica:Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar)