• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

drúžbenica -e ž (ȗ) 

  1. 1. rel. članica Marijine družbe: najprej so se zvrstile v procesijo (Marijine) družbenice
  2. 2. zastar. ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave; družabnica: bila mu je zvesta družbenica na izletih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek