dúcat -a (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari: kupil ji je ducat belih žepnih robcev; dva ducata gumbov / ekspr. na ducate ljudi se je izselilo iz tega kraja veliko
 
ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
 
trg. veliki ducat skupina 144 istovrstnih kosov; gros



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek