• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dúcaten -tna -o prid. (ū) raba peša 

  1. 1. ki ima za osnovo število dvanajst: ure in mesece štejemo po ducatnem sistemu
  2. 2. ekspr. nepomemben, povprečen: ducatni ljudje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek