• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

duhovídec -dca m (ȋ) knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove: duhovidci so trdili, da so v zvezi z višjimi silami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek