• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dumdúmka -e ž (ȗ) pog. dumdum krogla: očitno je bilo, da je rano naredila dumdumka; dumdumka mu je raztrgala čelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek