duplikát -a (ȃ) drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik: izdati duplikat osebne izkaznice; naredili so mu duplikat zaključnega spričevala; duplikat ključa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek