• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dúšen -šna -o prid. (ȗ) 

  1. 1. nanašajoč se na duša 1: skrbeti za dušni in telesni blagor / dušni mir; dušno zdravje / star. dušni pastir duhovnik, župnik
  2. 2. zastar. duševen: dušni napor; dušno trpljenje / ima veliko dobrih dušnih lastnosti; po dušnih zmožnostih ga prekaša
  3. 3. zastar. duhoven: prenesti spopad na dušno področje / živi bogato dušno življenje

dúšno prisl.: uničil ga je dušno in telesno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek