dušljívost -i ž (í) lastnost dušljivega: dušljivost megle; dušljivost s prahom prenasičenega zraka / dušljivost malomeščanskega okolja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek