• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

dvákraten tudi dvákráten -tna -o prid. (ȃ; ȃ-ā) 

  1. 1. dvakrat tolikšen: s tem boš imel dvakratne stroške; dvakratna vrednost
  2. 2. ki je dveh vrst; dvojen: ima dvakratne bolečine: v želodcu in v glavi
  3. 3. ki izraža dve ponovitvi: dvakratna predstava
    ♦     jur. dvakratni državljan kdor ima državljanstvo dveh držav; mat. dvakratna negacija negacija negacije

dvákratno tudi dvákrátno prisl.: vse ti bom dvakratno povrnil; pri teh besedah ga je dvakratno speklo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek