dvéléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 

  1. 1. star dve leti: dveleten otrok
  2. 2. ki traja dve leti: dveletna praksa / dveletna kmetijska šola



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek