dvojíti -ím nedov. (ī í) 

  1. 1. tekst. združevati dva ali več pramenov v skupen pramen: nit v predilnici dvojijo, da postane močnejša; trdnost preje povečamo, če jo dvojimo
  2. 2. redko množiti, večati: bučno navijanje gledalcev mu je dvojilo moči
  3. 3. redko razdvajati, cepiti: takšne izjave samo dvojijo množico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek