1. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti:kralj je poslal na zborovanje svojega dvojnika / v njem je odkril svojega duševnega dvojnika // film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje:najnevarnejše scene je v filmu odigral igralčev dvojnik, izurjen plezalec
2. drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta:policija je na pošti poiskala dvojnik brzojavke; dal si je narediti dvojnik ključa / poročila je treba oddati v dvojniku v dveh izvodih
3. redko dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; dvojni kozolec, vezani kozolec:pogorel je dvojnik; kozolec dvojnik
Dostopnost