dvórôčen in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 

  1. 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka
     
    muz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama
  2. 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek