• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

edínec -nca m (ȋ) 

  1. 1. sin, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinca; razvajen edinec / sin edinec
  2. 2. star. en sam človek: to stvar bi znal urediti samo eden. Ta edinec je moj nekdanji profesor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek