1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti:to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
2. knjiž. edino pravi, edino mogoč:užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
edínstveno prisl.:edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega