eidétik tudi ejdétik -a [ej-(ẹ́) psih. človek z eidetično sposobnostjo: ugotovili so, da je otrok eidetik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek