eksteriêr -a tudi -ja (ȇknjiž. 

  1. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja
  2. 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru
     
    film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek