• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

eminénca -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. s svojilnim zaimkom naslov za kardinala: njegova eminenca kardinal / kot nagovor vaša eminenca / obisk pri eminenci kardinalu
  2. 2. knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan človek: velja za drugo eminenco nemške literature
  3. 3. ekspr., v zvezi siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek