• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

empírik -a m (í) 

  1. 1. znanstvenik, ki uporablja empirično metodo: teoretiki in empiriki
  2. 2. kdor se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: kmet je empirik
  3. 3. filoz. empirist: čist empirik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek