ênocéličen -čna -o prid. (ē-ẹ̑) 

  1. 1. biol. ki je iz ene celice: enocelične alge; enocelične rastline, živali; enocelična bitja
  2. 2. etn., navadno v zvezi enocelična hiša hiša, ki ima en prostor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek